preloader
 

LAŠKI GAD

Vipera aspis

1
  •  
Deli
Všečkaj
Kontaktirajte nas
  • 051 212 320

OPIS:
Vipera aspis (Linnaeus, 1758), zaradi značilne oblike glave večkrat imenovani tudi rilčasti gad, je najredkejša slovenska strupenjača in ena najredkejših slovenska kača nasploh. Mnogo bolj je razširjena v sosednji Italiji. Široka glava, pokrita z mnogo majhnimi luskami je jasno ločena od vitkega vratu, rob ‘gobca’ pa je očitno zavihan navzgor. Telo laškega gada je sicer kratko a čokato, pri čemer je rep – kot je značilno za družino Viperidae – kratek. Hrbtni vzorec je sestavljen iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, ki so lahko delno povezanih v cikcakast vzorec. Vendar je ta vzorec drugačen od vzorcev ostalih predstavnikov poddružine Viperinae.

Ta vrsta je v primerjavi s sorodnikoma Vipera ammodytes in Vipera berus manj razširjena vrsta. Najti jo je moč v Franciji, Andori, severovzhodni Španiji, na skrajnem jugozahodu Nemčije, Monaku, celotni Italiji (s Sicilijo), San Marinu in severozahodni Sloveniji (le v gorskih predelih zahodno od Soče). Izbira si suha topla prisojna področja, ki so delno zaraščena z grmičevjem, obrobje gozdov, poseke … Tako kot modrasa je tudi to vrsto mogoče najti predvsem na mestih, kjer imajo možnost hitrega pobega. Različne podvrste naseljujejo področja do 2600 metrov nadmorske višine.

Strup je pretežno hemoragičen in – kot pri vseh predstavnikih družine Viperidae – potencialno smrtno nevaren. Kljub temu so smrtni primeri redko zabeleženi. Strup povzroči močne bolečine, otekanje mesta ugriza, lokalno razpadanje tkiva, bruhanje, glavobol, bolečine v trebušni votlini, vrtoglavico, hipotenzijo, konvulzijo, kolaps …

VELIKOST
Odrasle živali povprečno dosežejo med 60 in 75 cm, izjemoma pa preseže tudi 80 cm.

TERARIJ
Za  en parček ali  za dve samici in enega samca je za gojitev  primeren terarij velikosti 70x30x30cm, večji je terarij manjša je verjetnost parjenja. Terarij naj  bo razdeljen na dva prostora, in sicer na topel in hladni del. Temperatura na toplem delu naj bo nekje od 28-30°C, na hladnem pa 25-26°C. Kača naj ima vsaj eno skrivališče, bolje pa  je da ima dva skrivališča (na toplem in mrzlem delu).V terarij lahko damo kakšno umetno rastlino in korenino. Kača mora imeti tudi na razpolago vodo, da jo lahko pije in za večjo vlago.

PODLAGA
Za podlago predlagam, da se uporablja lubje. Jaz osebno uporabljam lubje jelke, ki ne plesni  in deluje antibakterijsko. Šote ne uporabljam zato, ker plesni in se lahko namnožijo tudi pršice, ki pa so za kačo zelo moteče, saj kača zaradi tega lahko tudi pogine.

PREHRANA
V naravi se prehranjuje z malimi glodavci, občasno pa poseže tudi po kuščarjih ali manjših pticah. Na plen preži v zasedi in se prehranjuje naključno. V ujetništvu se prehranjuje z malimi glodavci. Odraslo kačo  hranimo na 14 dni.

RAZMNOŽEVANJE
Parjenje v naravi pretežno poteka maja, vendar nekateri viri navajajo, da se v skrajnih primerih parijo tudi pozno poleti ali celo jeseni. Samica izleže povprečno 4 do 8 živorodnih mladičev (lahko pa tudi do 18), ki merijo med 18 in 20 cm.