Pasjeglavi drevesni udav, Corallus caninus (Emerald Tree Boa; Grüne Hundskopfboa), je definitivno najlepša kača iz rodu Corallus. Ko je leta 1758 znanstvenik Linnaeus imenoval to vrsto, ji je dal ime Boa canina. Kasneje so jo zaradi prevelikih razlik, in še drugih podobnih kač, premaknili iz rodu Boa v Corallus. Caninus pomeni, verjeli ali ne, psa. Zakaj je dobil Linnaeus ob pogledu na to kačo asociacijo na psa, pa je drugo vprašanje. Baje da je njena glava zelo podobna pasji. Drugi razlog, zaradi katerega je bila asociacija na psa še močnejša, pa se nahaja v glavi. Corallus caninus ima nenormalo dolge sprednje zobe. Razlog pretirane dolžine teh zob je v dejstvu, da se te kače v naravi prehranjujejo predvsem s pticami. Za lov le teh pa je seveda bistveno imeti daljše zobe. Odrasel primerek zraste lahko do dolžine 2 m.
Rod Corallus šteje 8 vrst:
Corallus annulatus – Northern Annulated Tree Boa
Corallus blombergi – Ecuadorian Annulated Tree Boa
Corallus caninus – Emerald Tree Boa
Corallus cookii – Cook’s Tree Boa
Corallus cropanii – Cropan’s Boa
Corallus grenadensis – Grenadian Bank Tree Boa
Corallus hortulanus (enydris) – Amazon Tree Boa
Corallus ruschenbergerii – Central American Tree Boa
Kače iz rodu Corallus so v večini primerov drevesne kače, seveda pa so tu tudi izjeme. Corallus caninus je identično kot zeleni drevesni piton, Morelia viridis 100% drevesna kača, ki se ne bo, razen če to ne bo življensko potrebno, spustila na tla. Treba je tudi povedati to, da je med herpetologi ta kača enačena z avstralsko Morelia viridis, kar pomeni, da je to ena izmed najzahtevnejših kač za razmnoževanje. Podobnost z omenjenimi pitoni se izraža tudi v tem, da so mladiči načeloma med rdečo in rumeno ali zeleno barvo, in skozi odraščanje dobijo končno zeleno barvo. Tako kot pri Morelii viridis, tudi pri Corallus caninus znanstveniki ne znajo pojasniti, zakaj se to dogaja. Še en detalj, ki loči Corallus caninus od vseh ostalih kač na svetu so toplotni receptorju na glavi. Corallus caninus jih ima definitivno največ.
ŽIVLJENSKA DOBA
Pasjeglavi udav v ujetništvu živi približno 20 let.
UREDITEV TERARIJA
Terarij seveda mora biti narejen v višino. Minimalna velikost terarija za enega udava naj bo 50x 60x80cm (DxŠxV). Mladiče naselimo v ustrezno manjše terarije (20x20x20cm). Ker je to drevesna vrsta seveda ne sme manjkati vej oz. plezalnih priložnosti v terariju. Tega naj bo čim več. Rade se tudi skrivajo za listjem, torej nekaj umetnih rastlin naj bo notri, tam se namreč najbolje počutijo.
TEMPERATURA
Nočna temperatura naj bo okoli 20 – 25°C, medtem ko podnevi naj doseže 26-29°C. Grejmo jo z grelno žarnico, ki naj bo dobro zaščitena, da se kača ne opeče.
VLAŽNOST
Vsi viri navajajo, da rabijo vlažnost med 70 – 90%. Vendar se jaz in ostali gojitelji pasjeglavih udavov s tem ne strinjamo. Tako vlažnost imajo v naravi, kjer je tudi večja zračnost. V terariju pa ni dobre zračnosti, zato kača pri visoki vlažnosti velikokrat zboli na dihalih, posledica tega je lahko smrt. Zdravljenje pa je dolgotrajno. Najbolje je, da terarij orosimo samo enkrat na dan. Pri tem poškropimo tudi kačo, saj iz sebe pije vodo. V obdobju levitve pa terarij pršimo dvakrat na dan, tudi po kači!
SVETLOBA
Kar se tiče svetlobe, nimajo posebnih zahtev. Ne potrebujejo ultravijolične svetlobe, tako da je navadna florescentka čisto dovolj. Dnevna svetloba naj bo 12-14ur.
HRANA
Pri hrani načeloma niso problematične, se pa zna zgoditi, da mladiče težko pripravimo do tega, da jedo mišje goliče, saj v naravi njihova hrano predstavljajo majhne žabe in kuščarji. Ko odrastejo pa potem zamenjajo te z glodavci kot so miši in podgane. Ker so nočni lovci je dobro ponuditi obrok zvečer. Kolikor se normalno hranijo, tudi hitro rastejo. Torej mladiče hranimo z mišjimi goliči 1x tedensko, leto do dve leti stare z malimi miškami in odrasle s srednjimi ali velikimi miškami na 2-3 tedne.
RAZMNOŽEVANJE
Samice spolno zrelost dosežejo pri starosti 4-5let, samci pa pri 3-4 letih. Samec naj tehta 1100g , samica pa mora biti težka 1200-1500g. Vlažnost se naj poveča in sicer vlažimo zjutraj in zvečer. Torej od novembra do februarja naj bo temperatura za 5°C nižja, 24-28°C čez dan in 18-22° ponoči, ter omejimo svetlobo na 8 ur dnevno. To obdobje naj traja približno 4-6 tednov. Samec in samica naj bosta pred tem obdobju ločena. Paritveni čas nastopi od januarja do marca. Samica je breja 6-7 mesecev in koti žive mladiče. Porod je oktobra / novembra. Takrat skoti 4-12 živih mladičev, ki so dolgi 40cm. Mladiče ločimo vsakega v svojo posodo. Posoda naj bo manjših dimenzij (30x30x30). Mladiči so obarvani rdeče barve, po 6-12mesecih spremenijo barvo na zeleno. Mladiče imejmo ločena zaradi boljšega nadzora. Temperatura naj bo v prvih dveh mesecih konstantno 30°C in vlažnost nad 70%.
FOTOGALERIJA
