OPIS
Epicrates cenchria cenchria zraste od 1 do 2 metrov v dolžino, v povprečju 1,5m. Imenujejo jo tudi “mavrični udav” in se nanaša na njihove mavrične barve lusk, kadar nanj posije sonce. To povzročajo mikroskopske povrhnjice lusk, ki lomijo svetlobo kot miniaturne prizme. So zelo plašne in nočne živali. Najdemo jih ob rekah, potokih, jezerih in mlakah, vendar jih prav tako najdemo v vlažnih gozdovih in včasih v odprtih savanah. Posamezne podvrste se razlikujejo med sabo po vzorcu in lokaliteti. Redko najdemo dve podvrsti na isti lokaciji.
So zelo priljubljene med teraristi. Najpogosteje najdene v ujetništvu je Brazilska podvrsta, nato pa sledijo Argentinska in Kolumbijska.
Latinsko ime: Epicartes cenchria cenchria
Slovensko ime: Mavrični udav
Tuja imena: Rainbow boa (angleško), Regenbogen Boa(nemško)
Podvrste:
E. c. alvarezi (Abalos, Baez & Nader, 1964) “Argentinski mavrični udav”
E. c. assisi (Machado, 1945) “Caatinga mavrični udav”
E. c. barbouri (Stull, 1938) “Otok Marajo mavrični udav”
E. c. cenchria (Linnaeus, 1758) “Brazilski mavrični udav”
E. c. crassus (Cope, 1862) “Paragvajski mavrični udav”
E. c. gaigei (Stull, 1938) “Peruanski mavrični udav”
E. c. hygrophilus (Amaral, 1935) “Espirito Santo mavrični udav ”
E. c. maurus (Gray, 1849) “Kolumbijski mavrični udav”
E. c. polylepis (Amaral, 1935) “Centralno višavski mavrični udav”
RAZŠIRJENOST V NARAVI
Najdemo jo v Srednji Ameriki, v Kosta Riki in Panami. V Južni Ameriki se pojavlja vzhodno od Andov v Kolumbiji, Venezueli, Gvajani, Surinamu, Francoski Gvajani, Braziliji, Ekvadorju, Peruju, Boliviji, Paragvaju in severni Argentini (v provincah Chaco, Córdoba, Corrientes, Formosa, Salta, Santiago del Estero in Tucumán).
ŽIVLJENSKA DOBA
Mavrični udav lahko živi v ujetništvu 20 do 30 let.
TERARIJ
Terarij za mavričnega udava mora biti velik vsaj 100 x 50 x 50cm, (DxŠxV), Vendar večji je terarij bolje se kača počuti. Te kače so nočne zato so aktivne samo po noči. Te kače rade plezajo, zato naj v terariju ne manjkajo veje za plezanje, ki naj bodo dobro pritrjene, da ne morejo poškodovati kače.
PODLAGA
Za podlago predlagam, da se uporablja lubje. Jaz osebno uporabljam lubje jelke, ki ne plesni in deluje antibakterijsko. Šote ne uporabljam zato, ker plesni in se lahko namnožijo tudi pršice, ki pa so za kačo zelo moteče, saj kača zaradi tega lahko tudi pogine.
TEMPERATURA
Temperatura je zelo važna pri tej vrsti kače, vendar se razlikuje od podvrste do podvrste. Brazilski mavrični udavi (Epicrates c. cenchria) imajo najraje nočne temperature od 22-25°C in dnevne od 27-31°C. Kolumbijska podvrsta ima rada malo topleje. Nočne temperature bi naj bile od 25-27°C in dnevne med 29-32°C. Vendar pazljivo pri visoki temperaturi, saj dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko kačo ubije. Za gretje se naj uporabi grelni kabel, ki je pokrit s ploščicami. Vendar nekateri viri navajajo, da te kače nimajo rade toploto od spodaj, tako da je odločitev vaša. Žarnice ne priporočam, saj suši zrak. Če pa jo že uporabite, jo vsaj dobro zavarujte, da se kača ne opeče.
VLAŽNOST
Vsi viri navajajo da morajo imeti te kače visoko vlago 80-90%. Vendar se jaz in ostali gojitelji teh kač ne strinjamo. Tako vlažnost imajo v naravi, kjer je tudi večja zračnost. V terariju pa ni dobre zračnosti, zato kača pri visoki vlažnosti velikokrat zboli na dihalih, posledica tega je lahko smrt. Zdravljenje pa je dolgotrajno. Jaz imam v terariju posodo z vodo, kjer kača lahko zleze sama noter, če rabi vlažnost, vendar je nisem še nikoli videl. Jaz imam v terariju 40 – 50% vlago, kače pa se mi normalno razmnožujejo, kar pomeni da se dobro počutijo. Posoda z vodo pa mora biti vedno na voljo.
SVETLOBA
Ker so mavrični udavi nočne živali, ne potrebujejo ultravijolične svetlobe. Osebno priporočam navadno fluorescentno. Ponoči se lahko uporablja IR- žarnica, s pomočjo katere lahko kačo vidimo, kako se plazi po terariju, pri tem pa kačo ne moti rdeča svetloba.
HRANA
Mavrični udavi jedo v ujetništvu miši in podgane. Mladiča hranimo na en teden z enim ali dvema mišjima goličema in postopoma seveda stopnjujemo velikost hrane. Odrasli primerki pojedo srednjo do veliko podgano na 10-14 dni. Priporočam, da ji ponujamo mrtvo hrano, saj živa podgana lahko poškoduje kačo. Mladiči velikokrat nočejo jesti, zato jih je treba hraniti na silo. Prekomerno hranjenje ni priporočljivo, ker to pripelje k debelosti kače.
RAZMNOŽEVANJE
Mavrični udavi spolno dozorijo pri 2,5 do 3 let. Kotijo žive mladiče in v leglu jih je lahko od 10 pa do 30 mladičev. Mladiči so lahko agresivni in radi grizejo. Ker udavi ne potrebujejo oz. nimajo zimskega spanja, se more paritveni čas umetno simulirat, in sicer med novembrom in februarjem. To storimo tako, da znižamo temperaturo in sicer nočna temperatura naj bo med 20- 22°C, dnevna temperatura pa naj bo okoli 27°C. Tudi osvetljenost zmanjšamo iz 12-14ur na 8 ur. Po 6-8 tednih vzpostavimo spet normalne pogoje in takrat samici predstavimo samca. Parjenje bi naj nastopilo kar hitro. Po 115-135 dneh po parjenju se mladiči izležejo, merijo 15-30 cm.
