To je bila ena prvih vrst kač, ki so jo vzgojili in razmnoževali v ujetništvu. Zelo popularna je v Ameriki in Evropi. Popularnost lahko pripišemo privlačnemu videzu. Vzorci barv zelo variirajo, veliko je variacij zaradi selektivnega razmnoževanja, pa tudi mutacije so pogoste, tako da je videz vsake kače nekaj edinstvenega. Naslednji razlog je narava kače. Je dobrodušna, mirna. Samo mladiči in divje ujete živali lahko ugriznejo. Sicer pa čas preživet v ujetništvu divjost popolnoma odpravi, tako da so odrasli goži vzgojeni v ujetništvu povsem mirni. Enostavnost gojenja. V ujetništvu imajo dober apetit. Jedo miške, katere ni težko dobiti. Redko zbolijo. V ujetništvu se tudi razmnožujejo. Tudi njihova velikost zadovolji večini človeških okusov, hkrati pa niso tako velike, da bi bile nevarne za lastnika. Za dokaj normalno ceno je mogoče dobiti mladiča vzgojenega v ujetništvu.
Je idealna žival za človeka brez poprejšnjih izkušenj. In ostane največkrat najljubša tudi ljudem, ki gojijo veliko vrst kač.
VELIKOST
Mladiči, ki se izležejo so veliki od 23 do 36 cm. Minimalna velikost spolno zrelih kač je 75 cm in približno 100 g. Večina kač preseže to dolžino pri starosti 1,5 leta. Živijo do starosti 20 let. Odrasli goži so običajno veliki od 76 do 152 cm. Podatek je tudi da izjemoma, pretežno samci, dosežejo velikost 180 cm.
PREHRANJEVANJE
V naravi se odrasle kače prehranjujejo večinoma z majhnimi glodalci in ptiči, katere zadušijo z ovijanjem okoli žrtvenega telesa. Mladiči se prehranjujejo z majhnimi plazilci in drevesnimi žabami.
V ujetništvu odrasli goži lahko preživijo zgolj z gojenimi živimi miškami, mladiče pa hranimo s par dni starimi živimi miškami, glede na njihovo velikost primerno velikimi.
Pri prehrani s temi miškami ni potrebno nobenih dodatkov, če so le miške pravilno hranjenje in s tem tudi zdrave. Bolje da se izogibamo hranjenju kače z miškami iz divjine, ker so miške lahko prenašalci parazitov in drugih bolezni.
Če imate samo kačo ali dve je najbolj ugodno če miške kupimo v trgovinah z malimi živalmi, za več kač miške običajno gojimo doma. Če imamo več kač jih hranimo ločeno zaradi nevarnosti, da se dve ali več kač osredotoči in napade isto miško. Dobro je, da smo pri hranjenju navzoči.
Zaradi boljše prebave je priporočljiva topla podlaga – grelec. Če ima mladič velik terarij ga hranimo v manjšem prostoru da laže najde miško. Hranimo ločeno če imamo več kač. Ponudimo jim raje manjšo miško, kot večjo. Pravilo je, da jim ponudimo velikost miške (s kožo vred), kot meri obseg kače. Hranimo jih na 14 dni, odvisno od velikost miške.
Kače po dveh do štirih dneh prebavljanja in obdelave miške v želodcu z močno želodčno kislino, miško izločijo skozi kloako na spodnji repni strani kot temno obarvan kupček, ki nima pretiranega vonja in se hitro posuši. Posušene in trde kupčke občasno odstranimo.
RAZMNOŽEVANJE
MLADIČI
Nekateri komaj rojeni in malo večji mladiči nočejo jesti. Ponudimo jim živo novorojeno miško in jo nekaj ur pustimo skupaj s kačo. Če jo noče, jo operemo z milom in vodo, splaknemo in posušimo in še vedno živo ponudimo mladiču, če noče žive poskusimo z mrtvo. Lahko kožo miške obdrgnemo s kakim plazilcem, da dobi vonj. Ali košček kože plazilca damo miški na hrbet in zadnjico. Če še vedno noče, miško rahlo prebodemo, da se pokaže kapljica krvi. Če še vedno noče lahko ponudimo živega majhnega plazilca, toda te je najbrž težko pri nas dobiti in lahko prenašajo parazite. Če nobena metoda ni bila uspešna, moramo poskusiti s hranjenjem na silo. Z mačjo hrano ali mesno hrano za dojenčke. Hranimo jih približno 1 ml na dva tri dni, tako kot hranimo ostale mladiče v leglu.
KAKO IZBRATI ZDRAVO ŽIVAL?
Imeti mora dober tonus mišic. Ko jo držiš, da se čuti moč mišic. Izogibati se je potrebno shujšanim živalim pri katerih se vidi hrbtenica. Kača mora izgledati zainteresirana za svojo okolico. Da je pozorna, radovedna, živahna. Pogledati je potrebno da nima deformacij (vbokline in izbokline ob hrbtenici, posebno blizu repa) in brazgotin. Da nima uši, katere vidimo kot majhne črne okrogle hroščke, ki lezejo po kači in kasneje posledično po tvoji roki ker si jo držal v roki (uši pri kačah iz ujetništva večinoma niso problem). Okolica ust in nosnic mora biti čista, brez sluzi ali belih oblog. Trebuh mora biti čist, brez lusk nenormalnega videza. Oči naj bodo jasne, enake barve in velikosti (razen, ko je kača okoli levitve).
Pri novorojenih mladičih se je potrebno prepričati, da se že sam hrani s par dni starimi miškami, sicer ga je potrebno na silo hraniti. Ko vidimo starše, skušamo predvideti barvo mladičev ko odrastejo in njihovo nrav. Normalno je da so bolj agresivni.
Pri izbiri odraslega goža, če je iz ujetništva, skušamo izvedeti za starost, da ni že čez reprodukcijsko dobo. Da je mirna. Če je živčna in napadalna bo večinoma takšna ostala, razen če je ravnokar ujeta iz divjine. Imajo že razvit barvni vzorec.
TERARIJ
Prvo pravilo: prepreči pobege!
Drugi pravilo: kamor gre glava komaj, gre tudi preostalo telo!
Tretje pravilo: zapiraj vrata in okna in ostale zidne odprtine v prostoru s kačo
POBEGI
Lahko se splazijo skozi zelo majhne odprtine, reže, zelo dobro plezajo, so vitke in so zaradi tega mojstri pobegov. Primerne terarije najdemo v trgovinah z malimi živalmi. Lahko pa dobimo akvarij, ki je prej služil ribam in damo izdelati težji lesen pokrov z mrežo, ki bo preprečil pobeg. Bolje je če je pokrov dovolj težak, kot pa da uporabljamo razne patente, ključavnice za zapiranje, katere lahko pozabimo zapreti. Pri izdelanih komercialnih kletkah moramo paziti da nimajo kakšnih špranj skozi katere bi se nam lahko mladiči izmuznili.
Če kačo damo ven iz kletke, v začetku izgleda počasna, okorna in nesigurna, toda ko najde primerno skrivališče se hitro potegne in skrije vanj. Če nam skuša uiti v kakšno luknjo iz katere bi jo težko dobili, jo močno primemo (ne za rep, temveč za preostali še vidni del telesa), tako da preprečimo napredovanje. Ne skušamo jo izvleči na silo, moramo ji nuditi odpor da ne napreduje, biti potrpežljivi ter počasi, počasi povečujemo odpor. Sigurno bomo zmagali, če ne prej, ko se bo kača utrudila.
VELIKOST TERARIJA
Tudi največjega ameriškega goža lahko mirno namestimo v 40x40x 70cm. Večji terariji seveda omogočajo več prostora za gibanje in so priporočljivi kadar imamo več kot eno kačo. Priporočamo, da se na zadnjo stran terarija nalepi tapeta, da se kača počuti varno saj ima “zavarovan hrbet”.
PODLAGA
Primerna podlaga je šota, lubje, časopis. Če uporabimo kamenčke (npr. za grobove), je priporočljivo na drugem koncu uporabiti mehkejšo podlago kot je npr mah. Potrebujejo še posodo z vodo. Posoda naj bo težka in nizka da je ne more prevrniti. Skrivališče si lahko omislimo s kombinacijo trdno med seboj pritrjenih skal, katere naj se ne bi podrle na kačo in jo tako poškodovale, dobro skrivališče nudi polovica kokosove lupine, razne korenine.
GRELEC
Pod del nastilja je kači, posebno pa mladiču, prijetno namestiti v enem delu terarija grelec (25-30 C, pri mlajših mladičih od 27-32 C, višje temperature lahko kačo ubijejo), da si lahko sama izbira toplejši in hladnejši del terarija. Pomembno je da je grelec pod terarijem ali pa vsaj pod nastiljem. Če kače ne prezimujemo – hiberniramo – na nižji temperaturi, je v hladnejšem delu leta namestitev grelca primerna. Če nimamo grelca si lahko pomagamo tudi z ogrevalno žarnico. Sicer se grelci, kot tudi vsa ostala oprema s terarijem vred, lahko kupi v naših trgovinah z malimi živalmi. Poslužujejo se tudi domačih izdelav s pomočjo žic za ogrevanje tal, toda problematična je izbira termostata, ki bi deloval v tem temperaturnem območju z dovolj majhno histerezno zanko. Terarij ne sme biti izpostavljen direktnemu soncu, ker se kača lahko pregreje in jo s tem ubijemo.
OGREVALNA LUČKA
Namestitev ogrevalne lučke ima dva pomena. Dodaja temperaturo terariju ter seva ultravijolične žarke. Pri izbiri in namestitvi lučke pazimo da kačam onemogočimo dostop do pekočega dela žarnice. Ogledamo si spekter sevanja. Del sevanja naj bi odpadel tudi na ultravijolično svetlobo. Priporočamo namestitev timer ure, ki bo žarnico vklapljal in izklapljal. V toplejšem obdobju bo svetila dlje časa, tudi cel dan, v hladnejšem jo lahko ugasnemo ali samo skrajšamo na uro ali dve.
TERMOMETER
Priporočljivo je imeti v terariju termometer, ki nam omogoča spremljanje temperature.
LEVITEV
Tako kot druge kače se tudi ameriški goži občasno levijo. Da se bliža levitev opazimo, ko normalna živa barva kače postane motnejša. Zamotnijo se tudi oči in izgledajo modrikaste. Po nekaj dneh postanejo oči ponovno prozorne in par dni po tem se kača levi. Celoten proces traja pri odraslih kačah eden do dva tedna, pri mladičih pa nekaj manj. Kot pri drugih kačah se levitev pri ameriških gožih začne z drgnjenjem nosnic, da bi osvobodila kožo nad in pod ustmi, nato si odrgne staro kožo – levk – na način da si jo izvrne (notranji del levka je po levitvi zunanji). Pri levitvi izgubi 2,5-3 % telesne teže. Izguba je verjetno povezana tudi s tem, da morajo ustvariti nov sloj kože.
Odrasle kače se levijo 6-8 krat letno, starejše lahko manjkrat, enoletni mladiči pa približno 7-23 krat letno, običajno 11 krat, v rednih intervalih. Običajno je levek v enem kosu.
BOLEZNI
UŠI
Prenos okužbe je verjeten, če recimo prinesemo kačo iz divjine med druge kače. Od gojiteljev, ki nimajo kač iz divjine je verjetnost okužbe majhna.
Najboljša obramba proti tem krvosesnim parazitom je preprečevanje okužbe z njimi. Nove kače vedno postavimo v karanteno, da zagotovimo, da ne prenesejo morebitno prisotnih uči na druge kače. Če kljub temu prenesemo uši, jih moramo zdraviti, ker uši potencialno lahko kačo tudi ubijejo. Prvi korak pri odpravljanju uši je odkritje uši. Vidne so kot majhne, cca 1 mm, temni okrogli hroščki, ki se pritrdijo med luske in okrog oči. Vidimo jih kako se plazijo po kači v kletki ali na rokah potem ko smo držali invadirano kačo. Lahko vidimo tudi dreke od uši kot fine majhne bele pike. Najboljši način pregledovanja je da si ogledamo notranjost levka. Levitev, če je v enem kosu kačo osvobodi uši, vendar ne prepreči ponovne invazije, saj so uši v velikem številu prisotne v terariju. Zato ob zdravljenju tretiramo kačo in terarij, najbolje tudi okolico terarija. Kačo za nekaj ur postavimo v terarij z malo vode. Tako mnoge uši izperemo in utopimo, medtem v terariju kače zavržemo nastilj, vse predmete v kletki temeljito očistimo, razkužimo s 3% raztopino vodikovega peroksida. kačo vrnemo v terarij in vanj namestimo manjši trak s pesticidom “Vapona pest strip”. (aktivna učinkovina: 2.2 diklorovinildimetilfosfat). Trak namestimo znotraj perforirane posode v terarij. Hlapi naj izhajajo, brez da kača pride v stik s trakom. Trak pustimo v terariju 24 ur, potem preverimo dno terarija za žive uši. Če so še prisotne, še za 24 ur ponovimo. Po tem zdravljenju kletko očistimo in razkužimo in po desetih dneh zdravljenje ponovimo.
LEVITEV
Problemi z levitvijo se pojavijo, če je terarij premalo navlažen ali če se kača prične pozno truditi. Pomagamo ji s tem da jo namočimo v vodo, ali jo čez noč pustimo v vlažni vreči iz blaga (brez lukenj) v katero damo vlažen mah. To olajša gojitelju da laže odlušči preostalo kožo. Če ostane kak del manjši levka na kači, ta del namočimo z vodo in levk odstranimo. Po možnosti odstranimo vso preostalo kožo. Če ostane stara koža na konici repa, lahko povzroči da konica repa odmre in odpade. To sicer za kačo ni škodljivo, vendar se lahko temu izognemo če levek popolnoma odstranimo iz repa. Posebno moramo biti previdni, če skušamo odstraniti stare luske, ki prekrivajo oči. Najbolje je počakati. Ti koščki bodo odpadli z naslednjo levitvijo. Če se kača po stadiju modrikastih oči ne uspe zleviti, bo verjetno v naslednji levitvi naenkrat odvrgla dva sloja stare kože. Tudi prevelika vlaga lahko vodi do problemov z levitvijo. V tem primeru poskrbimo za boljše prezračevanje terarija.
ODRGNJEN NOS
Je pogosta poškodba pri nekaterih vrstah kač. Pri ameriških gožih se pojavlja redko. Včasih opazimo pri mladičih, če nimajo na razpolago skrivališča in dovolj prostora. Problem rešimo tako da kačo prestavimo v večji prostor in ji damo na razpolago skrivališče.
SAMICA NE MORE POLOŽITI JAJC, TA OSTANEJO V SAMICI
Če ima samica po enem dnevu poleganja prvega jajca v sebi še vedno jajca je najbolj verjetno, da sama brez pomoči verjetno ne bo zmogla. Veterinar, ki ima izkušnje s plazilci lahko odstrani preostala jajca z aplikacijo hormona, z palpacijo (ročno, z občutkom) ali z operacijo. Možno je tudi z iglo in brizgo potegniti iz jajc nekaj vsebine in jih tako narediti lažje iztisljive za samico. Mesto vboda z iglo razkužimo z alkoholom. Uporabimo čim večjo sterilno iglo povezano z 10 cm brizgo, ki jo vbodemo med luskami direktno v sredino nepoloženega jajca. Posrkamo čimveč vsebine jajca. S tem postopkom lahko nepoloženim jajcem zmanjšamo velikosti in samica jih bo čez kakšen dan verjetno lahko sama iztisnila. Ta tehnika od enega do treh tednov po polaganju jajc ni uspešna, ker se jajca strdijo in ni moč iztisniti vsebine.
NOTRANJI ZAJEDALCI
Iz divjine prineseni ameriški goži imajo pogosto notranje zajedavce. Če takšne kače kljub temu da redno jedo in imajo normalen izgled blata iztrebkov (niso tekoči ali brez barve) ne pridobivajo na teži, mora veterinar narediti preiskavo iztrebkov, na podlagi katerih se bo odločil o poteku nadaljnjega zdravljenja.
PROBLEMI Z DIHANJEM
Ameriški goži so nanje precej odporni, oziroma zbolijo če so izpostavljene nizkim temperaturam dlje časa ali so prišle v stik z bolnimi kačami. Zgodnji znaki so rahlo dihanje in prisotnost penaste sluzi v ustih in včasih ob odprtini ust. Navadno so bolj apatične in lahko izgubijo apetit. Ob napredovanju bolezni kača lovi zrak in občasno s težavo iztiska zrak. Če napreduje bolezen do te faze bo žival poginila. Zdravljenje zajema dvig temperature v terariju na 24 do 26 C. Če v enem tednu ni izboljšanja moramo k veterinarju, da nam da antibiotike.
