OPIS
Vipera ammodytes (Linnaeus, 1758) je največja, najpogostejša in najnevarnejša slovenska strupenjača. Široka glava, pokrita z drobnimi luskami je trikotna jasno ločena od vitkega vratu. Na ‘nosu’ ima dobro viden rožiček, kakršnega nima nobena druga slovenska kača. Telo je relativno kratko a čokato z značilnim cikcak vzorcem, ki je sestavljen iz rombov. Vzorec je vedno sklenjen. Osnovna barva hrbta je rumenkasta, rjavkasta, siva ali zelenosiva. Samci so ponavadi bolj kontrastne in svetlejše barve kakor samice. Obstajajo tudi popolnoma črni primerki in primerki s črno glavo.
Modras je močno razširjena kača, saj ga je moč najti v Italiji, Avstriji, Romuniji, Bolgariji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, delno na jadranskih, ionskih in egejskih otokih, Albaniji, Grčiji, Turčiji in goratih področjih južnega Kavkaza. Naseljuje predvsem prisojna, delno zaraščena, suha, kamnita področja, kot so jase, poseke, obrobje gozda, kamnolomi… Najti jih je mogoče predvsem na mestih, kjer imajo možnost hitrega pobega. Naseljujejo področja do 2000 metrov nadmorske višine. Je dnevno aktivna kača ki se pogosto nastavlja sončnim žarkom.
Kot že omenjeno je Vipera ammodytes najbolj strupena in najnevarnejša kača svojega rodu. Strup je hemoragične narave. Kljub temu so primeri smrti redki, pogostejše so amputacije, vendar tudi teh ni veliko. Pri ugrizu pride do močnih bolečin, podkožnih krvavitev, otekanja mesta ugriza, redkeje pa tudi do lokalne nekroze. Ostali simptomi vključujejo slabost, bruhanje, vrtoglavico, glavobol, bolečine v trebuhu, diareo, motnje v dihanju, znižan krvni tlak in kolaps.
VELIKOST
Odrasli primerki povprečno dosežejo med 70 in 80 cm, izjemoma pa preseže tudi 95 cm.
TERARIJ
Za en parček ali za dve samici in enega samca je za gojitev primeren terarij velikosti 70x30x30cm, večji je terarij manjša je verjetnost parjenja. Terarij naj bo razdeljen na dva prostora, in sicer na topel in hladni del. Temperatura na toplem delu naj bo nekje od 28-30°C, na hladnem pa 25-26°C. V terarij lahko damo kakšno umetno rastlino in korenino. Kača mora imeti tudi na razpolago vodo, da jo lahko pije in za večjo vlago.
PODLAGA
Za podlago predlagam, da se uporablja lubje. Jaz osebno uporabljam lubje jelke, ki ne plesni in deluje antibakterijsko. Šote ne uporabljam zato, ker plesni in se lahko namnožijo tudi pršice, ki pa so za kačo zelo moteče, saj kača zaradi tega lahko tudi pogine.
PREHRANA
Hrano v naravi predstavljajo redvsem mali sesalci, na jedilniku se pa znajdejo tudi kuščarice, manjše ptice, slepci in druge kače. V ujetništvu se prehranjuje z glodavci. Odraslo žival hranimo na vsake 14 dni.
RAZMNOŽEVANJE
Spolno zreli so pri starosti 2 let. Pred parjenjem potrebuje samec in samica hibernacijo, pri temperaturi 4 – 6°C , 2-3 mesece.Modras se v naravi pari od aprila do maja. Samice izležejo 5 do 18 živorodnih mladičev, ki merijo med 15 in 22 cm.